Kratka zgodovina Amsterdama
Amsterdam je zelo dobro poznano mesto severne Evrope z bogato zgodovino. V 17. stoletju je bil središ?e svetovne ekonomije, danes pa je poznan predvsem po svoji strpnosti.
1200-1585: Zgodnja zgodovina
Prvi zapisi iz trinajstega stoletja o Amsterdamu pripovedujejo kot o ribiški vasici. Razvil se je okrog mostu preko reke Amstel ob koncu dvanajstega stoletja. Ime Amstelledamme se je prvikrat pojavilo v dobi Florisa petega, grofa Holandije (z datumom 27.10. 1275). V štirinajstem, predvsem pa petnajstem stoletju je Amsterdam doživel hiter razvoj, ki je postavil temelje Zlati dobi Amsterdama. Le nekaj izmed srednjeveških zgradb je preživelo, med njimi Lesena hiša (Houten Huis). V teku srednjega veka so bile hiše ve?inoma zgrajene iz lesa, tudi slavna Lesena hiša ni nobena izjema.
1585-1672: Zlata doba Amsterdama
Med 1585 in 1672. letom je Amsterdam cvetel v svoji Zlati dobi, obdobju velikih trgovskih uspehov. V tem ?asu je bil svetovna trgovska prestolnica in takrat je tudi nastala njegova znamenita mestna pokrajina. Mestni razširitvi leta 1613 in 1663 še vedno zaznamujeta zna?ilen videz mesta in nekatere najznamenitejše zgradbe mesta izhajajo iz tega obdobja, npr. mestna hiša na trgu Dam, ki je danes Kraljeva pala?a in druge (Westerkerk, Zuiderkerk in tudi veliko drugih hišk ob kanalih).
1672-1795: Doba zlata in srebra
Leto 1672 je bilo za Amsterdam prelomno, saj so jih hkrati napadali tako Angleži kot Francozi. Zlata doba se je kon?ala. Kljub vsemu pa je Amsterdamu med leti 1672 in 1795 uspelo ohraniti svojo uspešnost in blaginjo, ostal je finan?ni center Evrope in ostal najve?ji center trgovine. V tem obdobju so nastale hiše Huis Van Brienen, Herengracht 284, Huis De Vicq-De Steur, OZ Voorburgwal 237, Zeevrugt and Saxenburg, Keizersgra?t 224.
1795-1813: Recesija in zmanjšanje
V letu 1795 so ukinili status republike. Kmalu zatem se je za?ela francoska okupacija in v tem obdobju je Amsterdam utrpel ekonomske recesije.
1813- 1940: Novejša zgodovina
To obdobje je ohranjeno v spominu kot obdobje ekonomskega okrevanja in razširitve. Prebivalstvo je naraš?alo in razvoj je bil posledica industrijske revolucije, ki je sprožila Novo zlato dobo. Mesto se je razširilo preko meja Singelgrachta, zgradile so se tudi ve?je, a bolj ubožno zgrajene delavske ?etrti. Med leti 1920 in 1940 je prišlo do ponovne ekonomske recesije in v tem obdobju je zgodovinski del mesta utrpel veliko škode.